ABONMA BORŠTNIK – VISOŠKA KRONIKA


V vsaki od desetih epizod serije Abonma Borštnik v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Visoško kroniko spremljajo: Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Maša Pfeifer, komparativistka.

Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec
Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio
Sočasno predvajanje: Radio MARŠ
Medijska podpora: Radio Študent

Visoška kronika
Po romanu Ivana Tavčarja, avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve
SND Drama Ljubljana
Režiser: Jernej Lorenci
Dramaturg: Matic Starina
Scenografija: Branko Hojnik
Kostumografija: Belinda Radulović
Skladatelj: Branko Rožman
Oblikovalec luči: Pascal Mérat
Lektorica: Tatjana Stanič
Asistenta režiserja: Mirjana Medojević, August Braatz
Igrajo: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?