Predstava
Satirikonijada


Satirikonijada nas pelje skozi najnižje plasti družbe; skozi resničnost, ki je kaotična, iluzorična in razpršena; resničnost, v kateri največ veljajo denar, videz in moč. Avtorski projekt nastaja po motivih Petronijevega Satirikona, ki je nekakšen antični praroman, ki naj bi nastal v Neronovem času (1. stoletje našega štetja) in je ohranjen zgolj v fragmentih. Gre za zelo raznoroden material, ki prepleta, sopostavlja in »na glavo obrača« različne žanre tedanjega časa. Fragmentarnost ga zaznamuje tako na ravni »poškodovanega telesa« besedila kot na ravni žanrske raznorodnosti in resničnosti, ki jo upoveduje.

Froma I. Zeitlin meni, da naj biSatirikons tem napovedoval kasnejši potepuški roman, toda izpostavi, da njegov protagonist Enkolpij ni tipični potepuh. To po Fromi I. Zeitlin razkriva specifičen pogled Petronijevega romana na tedanjo družbeno stvarnost in človeka v njej. Pravi potepuh naj bi se v kaotični resničnosti znašel tako, da bi afirmiral njeno iluzornost in z njo za lastno korist spretno manipuliral. Sam bi krojil svojo usodo – ne da bi si domišljal, da je kakršenkoli junak. Protagonist SatirikonaEnkolpij se v satirikonski resničnosti ne znajde. Četudi je tudi sam deloma potepuški tip in torej ni popolnoma »nepokvarjen«, ga zaznamujejo izrazite »donkihotske« poteze in neka temeljna naivnost: ne glede na to, kaj se mu pripeti, neprestano fantazira o tem, da je junak mita, epa, romance. Tako je vsakič znova razočaran, ponižan ter prizadet. Pogosto je seksualno napaden. Ne zmore pripadati razpršeni satirikonski resničnosti in je pogosto njena žrtev. Kljub temu pa je Enkolpijevo potovanje ubesedeno skozi razposajen, prerajajoč, osvobajajoč smeh. Zato se zdi, da je v Satirikonupripoznana absurdnost enkolpijevske eksistence in da Petronij k njej pristopa z naklonjenostjo ter se ji zavezuje kot nečemu, kar je temeljno človeško.

Satirikonijada je nekakšen iniciacijski karneval za vse Enkolpije tega sveta, praznovanje za vse manj iznajdljive, zabava za manj priljubljene, na kateri igralci, performerji, umetniki po motivih Satirikonauprizarjajo miljeje satirikonske resničnosti, ki jim nikdar niso zmogli pripadati. Satirikonijadaje potovanje v razpršeno telo Petronijevega Satirikona, je potovanje v temine lastne nemoči in je potovanje skozilastno nezmožnost pripadanja. Da bi na meji med anarhijo in umetniško integriteto, med soigro in protiigro, na meji med telesom, ki je napadalno, in telesom, ki je žrtvovano, našli neko vrzel, neko dno, nek prostor, v katerem bi zmogli razumeti, sprejeti in proslaviti svoje lastne enkolpijevske poteze ter se jim zavezati kot nečemu, kar morda ne pripada satirikonski resničnosti, a pripada temeljnemu človeškemu!

Satirikonijada je režiserkina magistrska uprizoritev v okviru drugostopenjskega magistrskega programa Gledališka in radijska režija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Režija: Tjaša Črnigoj
Priredba besedila*: Tjaša Črnigoj, Tjaša Mislej
Uprizoritveno besedilo: ustvarjalci predstave
Dramaturgija: Tjaša Mislej
Kostumografija: Tina Bonča
Oblikovanje in izbor glasbe: August Adrian Braatz
Scenografija: Tjaša Črnigoj, Anja Pirnat
Lektura: Klasja Kovačič
Tehnična podpora: Andrej Firm
Producentki: Nika Bezeljak, Anja Pirnat
Foto: Andrej Firm

Igrajo: Andraž Jug, Rok Kravanja, Vid Klemenc

Mentorja (AGRFT, gledališka režija):
red. prof. mag. Tomislav Janežič
doc. Janez Janša

*V priredbi je uporabljenih nekaj odlomkov iz besedila Nebojše Pop-Tasića: Petronijev Satyrikon

Predstava je primerna za gledalce od 18+

Premiera 21. 9. 2018, Intimni oder, GT22

Produkcija: Moment, AGRFT

Hvala Maši Jazbec, Nebojši Pop-Tasiću, Tini Pavlović, Branki Pavlič, Lenki Đorojević, Katarini Rešek, Klemnu Janežiču, Benjaminu Krnetiću, Stanetu Tomazinu, Lizi Mariji Grašič, Olji Grubić

Projekt sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Maribor.