EDdA2

Avtorski projekt

Najprej ni bilo nič. Nato je počilo. Nastalo je Sonce. Zaželelo si je družbe, zato si je omislilo planete. Ti so, v znak hvaležnosti krožili okoli njega. Na enem od teh planetov je nastalo življenje. Čas je priganjal evolucijo in od nje terjal vrsto, ki je bila sposobna razmišljanja. Skozi čas so si pripadniki te vrste v svoji nečimrnosti zaželeli marsikaj in zaradi sposobnosti nekaterih večino tudi dosegli. Mi smo tisti, ki te dobrine koristimo, pri tem pa hote ali nehote vplivamo na okolico. Enako je bilo z letenjem. Preden nam sanjači niso pokazali kako premagati gravitacijo, smo bili prisidrani na Zemljo, podobno kot so danes kure. Ko smo osvojili tudi nebo, je naš odnos do stvarstva ostal prav takšen, kokošji.

Predstava govori o nastanku vesolja, življenja, človeštva in dolgo neuresničljivi želji po letenju. Naslov nosi po staroislandskem epu o nastanku stvarstva, obenem pa skriva ime prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana. Človeka, ki je živel v oblakih in zaživel svoje sanje. Kdo smo mi, da bi jih zlorabljali?