Takorekoč: Antigona + Noli me tangere

Gregor Moder: ANTIGONA
Izvajata: Gregor Moder in Katarina Stegnar

»Kako nam lahko branje Antigone pomaga prebroditi probleme sodobnega sveta? Glede tega je treba biti zelo jasen – sploh nam ne more pomagati.« Zdi se, da uvodni poudarek eseja filozofa Gregorja Modra, ki ga avtor izvaja skupaj s Katarino Stegnar, postavlja pod vprašaj smiselnost njunega početja. A filozofija rada brska tam, kjer se zdi brskanje nesmiselno, še več, prav tam praviloma tudi izbrska najdragocenejša spoznanja. V nikoli končani nalogi razumevanja trenutka si bomo tokrat pomagale_i s Sofoklom, Heglom, kocko in lopato. Brez slednje se brskanja pač ne moremo lotiti.

Draga Potočnjak: NOLI ME TANGERE
Izvajata: Draga Potočnjak in Klemen Kovačič

Ali lahko ločimo med umetnikom in umetnino? In če lahko – kako to storiti? Klemen Kovačič je v gledališkem eseju Noli me tangere avtorice in soigralke Drage Potočnjak na pol zares postavljen pred to nalogo, a v bistvu zgolj zato, da bi se skupaj z Drago soočil z nečim bolj bistvenim – zakaj si ta vprašanja zastavljamo samo takrat, ko je umetnik oziroma umetnica obremenjen ali obremenjena s prtljago spornih političnih in osebnih stališč ter neprimernih ali celo kaznivih dejanj? Handke, Riefenstahl, Rupnik? Ob teh zgodbah mnogokrat čutimo zadrego, zato z njimi ravnamo v rokavicah, Draga in Klemen pa si jih v svojem eseju snameta ter se zadeve lotita poglobljeno in neusmiljeno.

Takorekoč – cikel gledaliških esejev smo v sezoni 2021/2022 ob vseh epidemičnih zapletih in zamolkih končno izvedle_i v celoti, aprila letos pa že tudi prva dva eseja novega cikla. Če v trenutku, ko smo ga snovale_i, nismo povsem jasno vedele_i, kam gremo, zdaj absolutno vemo, kje smo. Takorekoč se je razvil v izjemno zanimivo platformo raziskovanja odrskih praks nekje na meji med gledališčem, teorijo in literaturo.

Cikel gledaliških esejev Takorekoč, nastal pod kuratorskim vodstvom Boštjana Narata, je novost v slovenskem prostoru. Gre za filozofsko in teoretsko navdihnjena besedila z močno izraženo literarno dimenzijo, po možnosti obogatena z osebno noto – za besedila, ki jih na odru izvajajo njihove_i avtorice_ji same_i v tandemu z igralsko_im partnerico_jem. Gre torej za nov gledališki format, ki uspešno povezuje poglobljen razmislek o aktualnih (ali večnih) temah in njihovo dinamično podajanje, s čimer razbija predsodke, da to dvoje največkrat ne hodi z roko v roki.